#panamapapers

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš tokrat razpravljata o odmevnem razkritju poslovanja v davčnih oazah oziroma bolj znanih panamskih dokumentih. Kaj je skrivnost davčnih oaz in kakšen je njihov vpliv na svetovno kapitalistično ureditev? Žerdin in Markeš se strinjata, da je samo dvoje stoodstotno potrebno, in sicer plačati davke in umreti. »O tej aferi se pogovarjamo na način, kot da bila na nek poseben način ekscesna, ampak gre bolj za to, da je to afera, ki reprezentira prevladujoč vzorec delovanja tega sveta. Kapitalizem je utemeljen na tem, da kapital prehaja tako kot njemu paše, ne pa tako kot paše nekim sredinam, v katerih denar nastaja. Te sredine več ne določajo tempa pretoka kapitala,« pravi Markeš, ki meni, da lahko država funkcionira samo če se napaja iz določenih davkov, kar je tudi smisel davkov. Revolucionarna levica bi se teh davčnih oaz lahko razveselila, ker s tem, ko kapital beži v davčna nebesa, pravzaprav preneha skrbeti za reprodukcijo družbenih odnosov na katerih pa kapitalizem stoji in sloni. V resnici je to veselje kratkovidno, ker bo država davščine za reprodukcijo družbenih odnosov ali pa reprodukcijo sistema pobrala od državljanov, ki plačujemo davek na dodano vrednost in od državljanov, ki plačujemo dohodnino, pove Žerdin in doda, da se bo korporacija medtem izmuznila v (davčna) nebesa. »Zakaj v Panami ne najdejo ameriških deležnikov,« se sprašuje Markeš. Zato, ker so ameriški deležniki v zvezni državi Delaware, mu odgovarja sogovornik. »Zato, ker je cela Amerika Panama,« doda Markeš. Zakaj se ne bi obnašali suvereno? Zakaj Slovenija kot suverena država ne bi sprejela predpisa, ki bi rekel, da poslujemo s kapitalom, ki ima znano geografsko poreklo? se sprašuje Žerdin. »Če greš v vinoteko, kupiš steklenico vina z znanim geografskih poreklom. Jaz bi tudi pri kapitalu želel, da ima znano geografsko poreklo. Da ima geografsko poreklo, ki ni nekje tam v »nebesih«, pač pa tam, kjer je ta kapital tudi plačal primerno stopnjo davščin.«